1. Lekcija – Vražji gobec
Danes bomo spoznali Vražji ali Volčji gobec, ki je posebna in pa zelo nepoznana vrsta orhideje.
Ta rastlina ne izhaja iz Anglije, temveč so jo v naše kraje prinesli še v semenu. Prvo seme
te rastline je prišlo z enega od Indonezijskih otokov, ko so ga k nam prinesli raziskovalci
bunkeljskega rodu, ko so le ti začeli raziskovati in odkrivati nove rastlinske vrste. Bunkeljni
so rastlino začeli vzgajati in mislili so, da jo lahko udomačijo, toda niti slutili niso, da so
s tem, ko so v naše dežele prinesli nepoznane rastline s seboj prinesli tudi veliko grožnjo.
Vzgajanje te rastline se jim je namreč hudo ponesrečilo, kar smo izvedeli iz zapisnika, ki
so ga čarovniki našli v nekem starem in razdejanem rastlinjaku. Zapiski so se mi zdeli zelo
zanimivi, a ker so dokaj obsežni, sem kopijo priložila ob koncu lekcije, da si ga lahko preberete, če želite. Napisali so ga bunkeljni, ki so skrbeli za rastlino.
Ker del zapisnika manjka, so čarovniki težko ugotovili podatke o nevarni rastlini ki se pojavlja v zapiskih. Toda na koncu jim je uspelo.
Upam da ti je bila lekcija zanimiva, če želiš pa si spodaj preberi še zapisnik, ki sem ga prej omenjala. Snov iz njega ni vključena v dn, če pa želiš narediti ddn, si ga vsekakor preberi :)
Kopija odlomka iz zapisnika, Anglija, 1962
… 16. 8. – Danes je za naše mesto velik dan. Znanstveniki z znanstvene
odprave v Indonezijo so se k nam vrnili polnih žepov. S seboj so imeli
ogromno semen, ki smo jih v rastlinjaku že več tednov močno pričakovali.
Šlo je namreč za velik projekt, kjer bi odkrili nove rastline, in v katerem
je sodelovalo veliko znanstvenikov. Čeprav je bilo financiranje projekta
drago, smo vedeli, da bomo na koncu, ko se bo razvilo veliko novih rastlin,
imeli velik profit. Semena smo razporedili po vrstah in jih še isti dan
posadili. Vsi smo zelo vznemirjeni. Ne vemo namreč še, kakšne bodo rastline,
ki bodo kmalu pokukale iz zemlje…
23. 8. – … Celotna ekipa postaja malce nestrpna, saj pri semenih še ni vidnega napredka, toda potrpežljivo bomo čakali. Vseeno pa smo se malo razvedrili, saj je po dolgih tednih zunaj končno začelo deževati, saj je bilo za neuspeh najbrž krivo žgoče sonce… upamo, da bo dež vplival na rastline.
24. 8. – Imeli smo prav. Kar nekaj rastlin je že zelo velikih in kar 'poskakale' so iz zemlje. Trenutno proučujemo rastlino, ki je v enem dnevu zrasla za kar pol metra. Izgleda res čudov…
24. 8. – 26. 9. - Strani so bile iztrgane iz zapisnika
11. 10. – Ravno tisti dan, ko smo nameravali zažgati rastlinjak, se je rastlina kar naenkrat umirila, ovenela ter se spremenila v pepel. To je bil res pravi čudež. Odločili smo se, da rastlinjaka ne bomo uničili, ampak ga bomo le ogradili, zaprli in zaščitili, da vanj ne bo vstopa, razen v primeru, da bi iz njega rabili nujne podatke. Tukaj tudi zaključujemo naš uradni zapisnik, veseli, da nam ni bilo treba vsega uničiti, toda vseeno smo razočarani.
Če si dobro prebral lekcijo, potem najbrž veš, kaj pribljižno se je zgodilo z rastlino… zdaj pa res hitro na nalogo, da boš do naslednje lekcije prost!
Vražji gobec ima več imen, uradno pa je to Dendrobium spectabile flower, ki prvotno izhaja z otoka Sumatra, enega izmed številnih Indonezijskih otokov. Zraste lahko do višine skoraj 4 metrov.
Njeni listi so dokaj dolgi in ozki, njen cvet pa je zelen, rumen, bel in vijoličen. Cvet spominja na obliko volčjega gobca in po videzu cveta je dobila ime. Cveteti začne poleti, navadno v juliju, nato cveti do pozne jeseni ter se potem spremeni v pepel, iz katerega se naslednje leto razvije nova rastlina, prav zaradi tega pa ji nekateri pravijo tudi Feniksova lilija. Rada ima vlažno in toplo okolje in glede tega je lahko zelo trmasta, saj brez ugodnih pogojev ne bo rastla. Razširjena je na nekaterih Indonezijških otokih, najdemo pa jo tudi v številnih čarovniških rastlinjakih, saj so zelo iskane tudi pri izdelovalcih napojev, saj imajo veliko moč, njen cvet je namreč zelo strupen.
Vsebuje črno ter gosto tekočino, s katero se brani in jo uporablja, da dobi 'kosilo'.
27. 9. – Vse rastline se uspešno razvijajo, toda zelo nas je strah rastline, ki smo jo poimenovali Devismuzle, ki nam vse uničuje. Vedno hujša postaja. Do zdaj je pomorila že vsaj polovico dragocenih rastlin in zdaj se je spravila na laboratorij, ki je na vogalu rastlinjaka. Vse, kar za zdaj lahko storimo je le, da poskušamo laboratorij kar se da zaščititi, saj so v njem na milijone funtov vredne sadike, raziskave in naprave.
2. 10. – Najverjetneje bomo kmalu opustili nadaljnje raziskovanje. Vse kar je kaj vredno in se da premakniti, bomo v naslednjem tednu 'evakuirali' na varno, ter rastlinjak ter okolico kar se da izpraznili. Najverjetneje bomo rastlinjak nato morali zažgati, da se rastlina ne bo množila. Vsi pa na tihem upamo, da nam tega ne bo treba storiti, za kar pa bi bil potreben čudež.
